Kmetije v Italiji
ITALIJA--(ALPSKI PREDEL)
-KMETIJA Z OVCAMI SAMBUCANA
Dolina Stura. Dolina Stura je bila vedno strateška povezava med Italijo in Francijo in je v preteklosti predstavljala eno izmed starodavnih »solnih cest«. Že zelo dolgo časa je kmetijstvo igralo pomembno vlogo v lokalnem gospodarstvu. Travniki in ekstenzivne planine, ki so značilni za ta odročna območja, predstavljajo tradicionalni vir krme za manj intenzivno živinorejo. Vzreja ovc je bila od nekdaj ena izmed najpomembnejših aktivnosti v tej dolini.
Dolina in njena pasma ovc. Avtohtona pasma ovc doline Stura di Demonte je sambucana, lokalno poznana pod imenom »demontina«. Njeno ime izhaja iz imena vasice Sambuco, ki se nahaja v zgornjem delu doline. Njen izvor je še vedno nejasen, znano pa je, da je bila ovca sambucana uvedena na to območje v 18. stoletju. Več sto let reje na revnih, skalnatih in odročnih pašnikih, kjer vladajo ostri podnebni pogoji, je pripomoglo, da se je ta pasma uspešno prilagodila na te neugodne razmere. Danes pastirji cenijo pasmo sambucana še posebej zaradi svoje vzdržljivosti, agilnosti in trdnosti. Od spomladi do poznega poletja se tropi ovc pasejo na alpskih travnikih (1.500-2.500 m) brez nočnih zatočišč in s pogostim izvensezonskim sneženjem. Ta ovca je sposobna prehoditi strma pobočja po poteh, ki so vklesana v skalo, da bi dosegla najvišje pašnike. V času zime jih prestavijo v hleve in krmijo samo z lokalnim senom.
Program zaščite pasme sambucana. Gorska lokalna uprava od leta 1985 izvaja projekt zaščite pasme z vključevanjem celotne doline in še posebej z vključitvijo starejših pastirjev, ki so poznali prvotne značilnosti čistopasemskih živali. Odkritje majhnega števila tropa, kjer ovce sambucana niso bile nikoli križane z ovni pasme biellese je dalo priložnost gorski skupnosti, da so lahko uresničili program zaščite pasme. Ocenjuje se, da je samo nekaj sto čistopasemskih ovc sambucana preživelo v dolini, kjer je znašala celotna populacija okoli 5.000 ovc. Lokalni uradi in rejci pasme sambucana so ustanovili konzorij Escaroun. To je izraz iz okcitanščine, ki označuje majhno skupino ovc, ki zapustijo trop, da bi našle najvišje in najboljše pašnike. S specifično evropsko finančno podporo je konzorcij 1988 začel s programom genetske selekcije in ustvaril center za preskušanje zmogljivosti ovnov s primarnim ciljem, da obnovijo genetsko dediščino ovce pasme sambucana.
Center za ovne odkupuje mlada jagnjeta moškega spola od kmetovalcev. Vsako jagnje premerijo in preverijo glede na sposobnosti, morfometrične sposobnosti in sanitarne parametre v celotnem času rasti. V času parjenja od spomladi do jeseni posojajo ovne, ki so dosegli spolno zrelost, naključnim pridruženim pastirjem. Ob koncu tega obdobja ovne vrnejo v center, kjer jih ponovno preverijo in ocenijo njihovo primernost za naslednjo sezono parjenja.
Zahvaljujoč tem raziskavam je bilo možno obnoviti trop čistopasemskih živali in obdržati značilno vzdržljivosti ovc pasme sambucana. Skupaj s primernimi finančnimi podporami za pašno dejavnost so na ta način preprečili depopulacijo doline. Ti pogoji so omogočili nadaljnje možnosti zaposlovanja mladih. Lokalni uradi so kmalu doumeli, da je upravičenost celotnega projekta odvisna od pravilne promocije živalskih izdelkov. Leta 1992 so ustanovili zadrugo »Lou Barmaset« (ki v okcitanščini označuje majhno zatočišče zgrajeno med skalami). Danes združuje skoraj petdeset pastirjev in je zadolžena za trženje jagnjeti, ki so vzrejene v dolini (približno 2.000 letno).
Dve uradni nagradi še nadalje valorizirata proizvodnjo ovčjega mesa. Najprej je tukaj blagovna znamka »Agnello Sambucano Garantito« (zagotovljena jagnjetina pasme sambucana), ustvarjena 1996 in priznana s strani italijanskega ministrstva za industrijo. Nadalje je bila jagnjetina Sambucana leta 2001 vključena na seznam za slow-food »Presidia«. Nekateri raziskovalci so izpostavili posebno kakovost tega mesa, ki je še posebej mehko in ima nizko stopnjo maščobe.
Izvedli so tudi več pobud za zaščito drugih izdelkov iz Sambucane. V Evropi je bila proizvodnja ovčje volne močno zapostavljena, saj pogosteje predstavlja strošek kot nek vir. Dejansko je uvedba fine volne iz neevropskih držav skoraj v celoti izključila avtohtone pasme iz tekstilne proizvodnje. Zahvaljujoč relativno dobri kakovosti runa pri sambucani, so vzpostavili proizvodnjo oblačil (puloverji, šali in pleti) iz te volne v sodelovanju s podjetjem z območja proizvodnje volne pri Bielli.
Mleko je bilo tradicionalno sekundarni proizvod, ki so ga predvsem uporabljali za krmljenje jagnjeti. Tipični proizvod tega načina krmljenja je težko jagnje (lokalno poznano pod imenom »tardoun«), ki ostaja z ovco ves čas laktatcije. Če pa jagnjeta zakoljejo v nižji starosti (telesna masa 18-20 kg) kot mlečno jagnje, potem preostalo mleko uporabijo za proizvodnjo sira »touma«, katerega značilnost je njegov prefinjen okus.
Drugi zanimivi sekundarni izdelki, ki so bili razviti v zadnjem času, so različne vrste soljenih mesnih izdelkov, kot so salame in kuhano konzervirano meso.
Ekomuzej. Zgoraj opisane proizvode ekonomsko tržijo preko zadružne sirarne, ki je bila ustanovljena leta 2000, skupaj z ekomuzejem za ovčjerejo v vasi Pietraporzio. Ekomuzej je bil ustanovljen z namenom ponovnega odkritja in ohranjanja kulture ter tradicije pašništva za tem, ko so uspešno zaščitili pasmo. Številne kulturne in izobraževalne aktivnosti ekomuzeja skupaj z drugimi lokalnimi pobudami (npr. praznik svetnikov, z lokalnim prikazom in razstavo ovc) privabljajo letno v dolino več tisoč turistov.
Ovčja kmetija. Kmetija se nahaja v občini Pietraporzio, v zaselku Pontebernardo (1312 m.n.v.) in tukaj redijo izključno ovce pasme sambucana. Kmetija ima v povprečju 200 živali in je del širšega tropa konzorcija Escaroun. Proizvodnja je dvojna, poleg običajne reje jagnjeti poteka tudi proizvodnja volne in sira, ki pa je omejena samo na nekaj mesecev v letu.
Spomladi in jeseni se ovce pasejo na površinah okoli kmetije, poleti pa na alpskih pašnikih na višinah med 2000 in 2400 m.n.v. V tem času živali zapuščajo svoje ograde v spremstvu psov in pastirjev. Pasejo se znotraj električnih ograj, ki služijo tudi kot zaščita pred volkovi ponoči. Pred začetkom alpske paše, januarja in maja, na kmetiji opravijo striženje ovc. Ovce pozimi živijo v hlevih in prejemajo lokalno seno, kateremu dodajajo izključno mineralne snovi. Obstaja poseben hlev za ovce in za jagnjeta za odstavljanje ter majhen hlev za odstavljena jagnjeta in težka jagnjeta, ki jim pravijo "Tardoun". V zimskem času so zaposlene tri osebe, v času alpske paše pa dve osebi.
Kmetje vedno uporabljajo naravni pripust z ovni, ki so izbrani v centru za ovne Pontebernardo. Kotenje večinoma poteka od konca septembra do konca oktobra, včasih tudi maja. Jagnjeta odstavijo na naravni način, ko so stara 3 mesece. Vsako leto zamenjajo med 10 in 15% ovc s pomočjo notranjega izbora. Sposobnost razmnoževanje znaša 147%.
Pasma sambucana. Reja pasme sambucana poteka večinoma v dolini Stura. Klasificirana je kot srednje-velika pasma: telesna masa odraslih živali znaša 85-90 km pri ovnih in 65-70 pri ovcah. Povprečna telesna masa jagnjeti ob jagnjitvi je okrog 5 kg. Ovce povržejo prve mladiče, ko dosežejo starost 14-15 mesecev.
Glava je lahka, brez rogov, s horizontalnimi očmi, noge so tanke in čvrste, hrbet je velik z dobro razvitim mišičevjem. Runo je kremno-bele barve.
ITALIJA- (CELINSKI PREDEL)
-SDSV Struttura Didattica Speciale Veterinaria (Veterinarska učna kmetija/ustanova)
The Struttura Didattica Speciale Veterinaria (SDSV) je učna kmetija fakultete za veterinarsko medicino v Torinu. Nahaja se zraven enot univerze za kmetijstvo in veterino v mestu Grugliasco, v neposredni bližini regionalnega središča regije Piedmont.
Oddelek za zootehniko in prehransko higieno deluje s petimi različnimi vrstami živinorejske prakse, vključno z rejo goveda, prašičev, ovc, konj in perutnine. Prav tako imajo na voljo mešalnico krme, hlev za karanteno, eksperimentalno sobo za živali ter operacijsko sobo, posebej namenjeno za raziskovalne namene.
Ustanova sodeluje z različnimi oddelki in akademskimi centri Univerze v Torinu v okviru številnih raziskovalnih projektov ter je pooblaščen uporabnik in ponudnik posebnih namestitvenih prostorov za prašiče in drobnico. Živali, ki so sprejete na kmetijo, uporabljajo v učne namene pri študijskih programih veterinarske medicine in živalske proizvodnje. Študenti od prvega leta dalje sodelujejo pri aktivnostih na kmetiji ter so v stiku z živalmi v okviru praktičnih vaj in izobraževalnih enot.
K ustanovi spada tudi učna klavnica, kjer je na voljo struktura za govedo, konje, prašiče in drobnico, ki je prav tako pridobila zdravstveni certifikat CE in ima didaktični in raziskovalni namen. Tam delujejo predavatelji iz Univerze v Torinu, kakor tudi druge javne in zasebne ustanove. Poleg prehrambnih proizvodov ta ustanova zagotavlja vzorce, organe in tkiva za praktične študijske vaje.
Kmetija ima na voljo obsežna kmetijska območja za pridelavo sena in krme, ograjena območja za pašo za drobnico.
Vse živali, ki jih redijo znotraj te strukture, so pod nadzorom veterinarjev in živalskih tehnikov, ki izvajajo upravljanje, strukturno vzdrževanje, skrbijo za prehrano in zdravje živali.
Trenutno se v staji za ovce nahaja pasma biellese, prav tako so bile tam v preteklosti prisotne različne pasme koz, kot so saanen in camosciata delle alpi. Kmetovanje se izvaja pol-intenzivno v naravi: živali preživljajo jesenske in zimske mesece v hlevu, ki je povezan z zunanjo ogrado, medtem ko preživljajo pomlad in poletje na paši. Pašniki fakultete obsegajo 1500 kvadratnih metrov in so opremljeni s krmilnimi koriti. Živali prejemajo krmo in seno, v času vročih mesecev so na paši.
Upravljanje vzreje poteka v skladu z naravno fotoperiodo: vzreja se izvaja v času od septembra do oktobra preko naravnega pripusta, kotenje je koncentrirano na začetek pomladi. Jagnjeta odstavijo na naravni način, pri materi ostanejo do starosti treh mesecev. Vse živali, ki jih uporabljajo za razplod, so testirane za gen, ki omogoča odpornost proti garjam. Farmakološke obravnave, kot so cepljenja in obravnave proti delovanju parazitov ter preglede v času brejosti izvajajo veterinarji iz fakultete in študenti v času izvajanja praktičnih učnih enot.
Pasma biellese, ki je genetsko in morfološko podobna pasmi bergamasca, izhaja iz regije Piedmont. Reja te pasme poteka večinoma v pokrajinah Torino, Vercelli in Cuneo. Ta pasma je prednostno primerna za proizvodnjo mesa, vendar ne bi smeli v celoti spregledati sposobnost proizvodnje mleka in volne, ki so jo v preteklosti uporabljali kot vložke za žimnice, polnila in preproge. Danes kmetje izbirajo to pasmo večinoma za proizvodnjo mesa, še posebej za mlečna jagnjeta in kastrirane primerke. Biellese je klasificirana kot zelo velika pasma, s povprečno telesno maso 110 kg pri ovnih in 80 kg pri ovcah. Višina samcev pri vihru znaša 100 cm in samic 85 cm. Glava je brez rogov, z dolgimi visečimi ušesi, trup je dolg in globok, hrbtišče je veliko in abdomen voluminozen. Runo je belo in prekriva tako vrat kot tudi noge do mečnice. Koža je svetleča, parklji so jantarjevo-rumene barve. Povprečna telesna masa jagnjeta ob jagnjitvi se giblje med 4,5 in 5 kg in v roku 90 dni dosežejo 30 kg. Sposobnost razmnoževanja znaša 140%.
Na kmetiji SDSV se v povprečju nahaja 45 živali, vsakoletno jih evidentirajo v mesecih marec in april. V poprečju se na kmetiji nahaja 30 vzrejnih ovc, z stopnjo obnove po 6 živali/letno, kar pomeni, da samice zamenjajo ko dosežejo starost okoli 5 let. Rodnost znaša 40 jagnjeti/letno, s sposobnostjo razmnoževanja 133%. Na kmetijo sprejemajo v vzrejo samo genetsko testirane živali, ki so odporne na garje: cena za ovne znaša 250 evrov/žival, medtem ko je cena za ovce okoli 200 evrov.
Živali so razdeljene na dve skupini, ena sezonska skupina in ena skupina zunaj sezone. Toploto sinhronizirajo s farmakološkimi sredstvi in vedno uporabljajo naravni pripust, z uporabo razmerja 1:10 med ovni in ovcami.
Kmetija proizvaja različne vrste proizvodov: mlečna jagnjeta, ki jih zakoljejo v starosti 50 dni in s telesno maso večjo od 15 kg, težka jagnjeta v starosti 6 mesecev in s 45 kg ter kastrirane živali pri 12 mesecih in telesno maso okrog 60 kg. Vse živali, ki niso namenjene za obnov tropov, tako ovni kot ovce, se uporabijo za zakol.
Tržna vrednost mlečnih jagnjet znaša 12 evrov/kg, 6-mesečna jagnjeta in kastriranci dosežejo 5 evrov/kg, medtem ko cena za ovce pade na 3 evre/kg.
